Anksioznost
Komentiraj
Objavil/a Marko K. 10.02.2008 ob 14:03 pod miks
No v prejšnji temi sem pisal o depresiji danes pa se bom malo razpisal o anksioznosti.
Verjetno veliko ljudi boleha za anksioznostjo in verjetno je ta “nadloga” še mene ulovila ampak se ji ne pustim ujeti v vajeti. hehe
Skratka zadnje dneve sem hodil po nakupih in malo zapravljal pa kupoval razne stvari in ja bilo je kar prijetno tkole malo zapravljati na kar me v eni trgovini prvo napade malo vročina potem ena strašna omotica, slabost, utesnjenost itd. pa sem mislil, da bo minilo a lej vraga bolj kot sem hotil po trgovini slabše sem bil tako, da sem bil primoran trgovino zapustiti in oditi ven iz shoppinga.
Sicer sam nebi vedel, da je bil to verjeno napad anksioznosti ampak mi je na nekem forumu prijazno odgovorila zdravnica psihiatrije in mi povedala, da sem doživel napad anksioznosti.
Naslednič moram psihiatrinjo malo o tej zadevi povprašati kako pa kaj.
Ja tkole je prvo te depresija ulovi pravijo potem pa se še rada pojavi anksooznost zraven ampak jaz molim Boga, da me še ta nadloga ne ulovi, trudim se biti čim bolj aktiven kar mi tudi nekako uspeva, sem v redni službi, dnevno telovadim, veliko se sprehajam tako, da imam prosti čas kar zapolnjen in poizkušam čim manj razmišljati o moji bolezni.
Ob nasldenji prilili pa se Vam bom razpisal malo o naših psihiatrih in njihovem delu.
14408c8e798fd05633baede29730ec67






Najbrž je v tvojem primeru šlo za tesnobo, ki je posledica anksioznosti. Na ta način nam telo sporoča, da se nahajamo v situaciji, ki nam povzroča neke neprijetne občutke. To bolj ali manj doživljamo vsi v specifičnih situacijah, za katere mislimo, da jim nismo kos. Anksioznost kot motnja pa postane takrat, ko so taki odzivi del našega vsakdana, če pa gre le za obdobje, je nekako “normalno”.
Se enkrat cestitam za nacin, kako se soocas s svojimi stanji; zlasti je hvalevredna tvoja tendenca k biti neprestano aktiven - zlasti za premagovanje anksioznosti je to zelo dobra zadeva. Sama imam generalizirano anksiozno motnjo in se kar tezko spravim k telovadbi in delu - pisem diplomo… Ker pa se moj prag tesnobe se ni znizal, trenutno nimam nobenega studentskega dela, saj me ze vsak stres lahko spravi v anksiozni objem, kar pa mi seveda ni ravno v interesu
Prilagam ti en odlicen link o anksioznosti, morda ti bo kaksna informacija prisla prav: http://www.anksioznost.net/istine-i-zablude
Veliko zdravja ti zelim in zlasti psihicne spokojnosti!
Himiko*
nekdo, ki tega nikoli ni doživel, tudi ne more razumeti kaj se s človekom takrat dogaja.. pravijo da se je treba z depresijo boriti, strah in anksioznost pa sprejeti in se ji ne upirati.. jaz lahko samo rečem bravo tistim, ki si upajo “ne upirati”!
@Morska: Hvala za razlago.
@Himiko: Hvala za čestitko. Ja trudim se, da sem stalno nekako aktiven in deloven, no danes ko ti malček pozno odgovarjam, sem zelo dobro, že nekaj časa ne jemljem več antipsihotika in se počutim dobro. Seveda imam vzpone in padce ampak to je baje normalno.
@Roko: To je popolnoma res, tisti kateri tega ni doživel, res ne more vedeti. Sem zadnjič o tem govoril s kolegi in so me gledali kot bika, pa dobro pač niso razumeli.
O poznam to “tetko” zelo dobro, me je za eno leto zaprla v stanovanje oz. sama nisem šla nikamor, vedno je moral nekdo z mano pa še takrat sem letela kot šiba na vodi…
potem pa sem si rekla DOVOLJ!, odprla hišna vrata in enostavno šla ven. In mi je uspelo
In kdor teh občutkov ni doživel res ne more razumeti trpečega v tistem “stanju”
@Čivka: Čestitam ti, da ti je uspelo! BRAVO!
sem prvič na tem blogu, moram reč, da je zlo zanimiv, komentatorji pa zelo sveži in izvirni. Anksioznost (anxiety, yahoo) je zelo neprijetne zadeva, tudi če se pojavi enkratno in kar naenkrat brez veze. tako kot pri Čivki(5.)Je pa navadno tako, da je anxiety le spremljajoč pojav ostalih psihofizičnih sprememb. Ni nujna tesnobnost, dovolj je že strah, napadi panike. Je pa zanimivo, da se dostikrat pojavi prav v trgovini, tako kot praviš. Tudi jaz imam isti problem.Začel sem več brat o tem na yahooju.
@TheMatrix: Ja res anksioznost je res vrag, ampak se jo, da premagati, vsaj meni jo je uspelo, poznam tudi več ljudi, ki jim je uspelo. Ni pa lahko!
česa pa vas je potem strah? prisilne misli, ki sprožijo anksioznost, so ponavadi nasprotujoče si osebnosti; se pravi, če si prijazen ljubeč človek ti lahko strah in tesnobo povzroči že samo misel da bi komu storil kaj hudega! če imaš rad sebe te je strah, te je lahko ob misli da bi lahko naredil kaj hudega sebi, čeprav popolnoma nelogično,, strah..
mene je npr. pred časom bilo strah in sem doživljal prave napade panike, ko sem se znašel na javnih mestih in me je prešinila misel, kaj če padem skupaj in me bodo vsi čudno gledali..
@Roko: To sem imel tudi jaz probleme, ko sem se znašel na javnih mestih me je zagrabilo, sedaj imam že lep čas mir, upam, da bo trajalo.
zdravo!tudi jas imam te probleme..že 2 mesca.zdaj jemljem antidepresive, ki mi jih je predpisala OIZ,vendar mi nič ne pomaga.zdaj po novem letu pa začnem s psihoterapijo in upam da bo pomagalo.tudi meni se je prvič zgodilo v trgovini..vročina mi je vdarla v glavo in sem se začela trest in nog nisem čutla itd. od takrat naprej (torej 2 mesca)se mi to dogaja skoraj vsak dan.imam tudi takšne strahe, kot ti Roko, da vsepovsod mislim kaj če bom skup padla al pa če dobim epileptični napad(se jih zelo bojim)in pol razmišljam kdo me bo rešo pa kak me bo rešo…pa da nebom pol umrla,ker me doben nebo znal rešit…pa da se nebo moji družini kaj zgodilo…stakimi težavami se zdaj spopadam in upam , da bo to čimprej minilo. Lep pozdrav!
@Tazy: Samo po dveh mesecih bi pa že AD moral zagrabiti, daj pogovori se z zdravnikom, mogoče bi bilo smiselno AD zamenjati, če ti popolnoma nič ne pomaga? Meni je zagrabil v treh tednih.
temu stanju se reče napad panike. najbolj učinkovita metoda ukrepanja v tem primeru pa je to, da poskušaš odmislit strah ter se skoncentrirati na dihanje, ki naj bo čimbolj enakomerno, globoko in počasno. skratka, globoki vzdihi in dolgi izdihi. treba je namreč vedeti, da čeprav so napadi panike videti grozljivi, še posebej če jih spremljajo bolečine v prsih, pa ne predstavljajo prav nobene grožnje za življenje. torej, ob napadu panike se z nami ne dogaja nič usodnega.
@Marko K.:Ja sej te AD jemljem šele 3 tedne,saj mi OIZ prej ni hotela predpisati ničesar, razen psihiatra.Ker pa sem pri njem narolena tak pozno mi je zato zdaj pred 3 tedni predpisala te AD Helex, imajo pa samo 25 mg.Ker ona čaka, da mi bo potem psihiater kaj druga predpisal,ker bo kao on najbolj vedo zakaj točno se gre,pa kak daleč sem.Drugač pa sem vesela, da so tebi pomagali,pa upam, dabojo meni 1x tudi:)
@nimiy:Ja sem se sicer pozanimala več al manj na netu o teh napadih in sem vidla, da to ni nič nevarno,tak da sem zdaj malo bolj pomirjena.Vendar je hudo, ko si kje na javnem mestu, pa se moraš odmaknit-drugi te pa gledajo kot da si zmešan.Vsaj tak se meni zdi.:P Pa v šoli ko sem,se to navzven sploh nič ne vidi in mi doben ne verjame, da se slabo počutim.In zato sem dobila odpor do šole,pa do vsega že..:( Upam, res da bo to minlo kar se da hitro.
@Tazy: Joj, Helex ni AD, draga duša, to je pomirjevalo, pa pazi se ga, če ga ješ večkrat na dan, ker lahko postaneš odvisna od njega.
Verjetno tvoj zdravnik čaka, da ti bo AD-je predpisal psihiater, samo ti bi jih lahko tudi on. S Helexom samo pomiriš telo in nič drugega.
@Marko K:Aja vidiš to pa nisem vedla:S Te pa sploh nevem zakaj mi je dala to.ja za zdaj jih jemljem 2x na dan,tak kot mi je zdr. rekla.Zgleda, da bom mogla njo tudi zamenjat.:PHvala, da si mi povedal to:)
Lep pozdrav vsem s težavami, ki pri meni trajajo že dosti časa in sem zamenjala že kar nekaj antidepresivov, pa neuspešno.Pomagam si s Helexom, ki ni rešitev, a ko je zelo hudo , mi ne preostane drugega. Pri meni so dobra obdobja, čeprav, roko na srce, jih je zelo malo!!!!!! To je resnično zelo moteče in pri meni očitno zelo zakoreninjeno, a se ne bom dala!!Velikokrat , ko je napad, ki so še vedno zelo dolgi in kruti,si rečem, da še živali ne bi pustila, da tako trpi. Vsem želim čimprejšnje okrevanje in ne OBUPAJMO. Svet in življenje sta prelepa, vsaka lepa stvar —je še lepša in očuvajmo lepoto in svoje zdravje. LEP POZDRAV
Janja, upam, da bodo tvoji napadi kmalu minili! Mi je pa zelo vsec tvoj odnos do zivljenja in sveta! Moram reci, da mi je s terapijo, sportom, samokontrolo in razumevanjem bliznjih nekako uspelo priti ven iz najglobljega brezna. A kljub temu se je potrebno prav vsak dan truditi… A vem, da nam bo enkrat uspelo premagat to zoprno nadlogo, ki slisi na ime anksa!
Vsem zelim kar najbolj spokojne zadnje dneve starega leta, v novem letu pa novim zmagam naproti!!!