Opustil sem antipsihotik
Komentiraj
Objavil/a Marko K. 15.08.2008 ob 17:04 pod miks
No takole javljam se po malo daljšem predahu.
Tisti kater berete moj blog tako veste, da se bojujem za depresijo in se zaradi nje tudi zdravim že eno leto pri psihiatrinji. In nazadnje sem imel terapijo z antidepresivom in antipsihotikom.
No pred nekaj časa pa mi je uspelo antipsihotih in sicer Zyprexo opustiti, ne znam povedati kako sem bil srečen, ko je zdravnica omenil, da tega zdravila več ne potrebujem.
in res opustil sem Zyprexo ter se po nekaj dnevih počutil krasno, nisem več bil ko kakšen zombek od tistih zdravil in tudi potiti sem se prenehal.
Sedaj je že kar nekaj časa od kar ne jem antipsihotika in lahko rečem, da je moje počutje odlično, čisto normalno funkcioniram, živim, in imam svoje dnevne aktivnosti.
No nekaj časa še bom moral jemati antispresiv po novem letu bom pa tudi tega opustil in upam, da se bom tudi potem tako dobro počutil kot se sedaj, seveda vam bom o tem pisal.
Na dopustu sem že tudi nekaj malega bil in sicer sem se z babico potepal po Turčiji nekaj malega pa še bom seveda šel in to verjetno na našo slovensko obalo.
Tudi sam sem imel pred časom Zyprexo, ki me je uspavala. Na začetku, mi je POMAGALA, saj so se mi begajoče misli lepo umirile, kasneje, ko pa se je stanje izboljšalo, pa sem se neprestano počutil utrujen in zaspan, tako da Mi je res odleglo, ko sem prekinil s terapijo
Leta nazaj sem tudi jaz 9 mesecev jemala antidepresiv. Če sedaj razmišljam za nazaj, mi tega pravzaprav ne bi bilo treba. Takrat sem ob sebi potrebovala treznega človeka, ki mi bi znal postavit ogledalo in prebudit mojo voljo. Kasneje sem spoznala, da psihiater, h kateremu sem bila napotena deli antiepresive kot Kraš bombone. Po drugi strani pa, ko o tem razmišljam, z antidepresivom sem potrebovala približno leto, da sem si porihtala življenje. Mogoče je bilo pa ravno to tisto, zaradi katerega sem sedaj oseba, ki ima rada sebe in življenje. Mogoče ugoraj opisan človek tega dolgoročno ne bi zmogel.
@Prpa: Verjamem ja, no jaz hvala bogu sem imel srečo in naletel na pravo psihiatrinjo, ki mi je res pomagal, tudi dobro sva se ujela v pogovoru in jo imam res v lepi luči. Drugače pa vem, da se nekateri pacienta sploh am ne vzamejo, predpišejo ena zdravila in adijo. Sicer pa mislim, da veliko bolj naši zdravniku radi predpisujejo pomirjevala kot antidepresive ….
Prpa, drži, da antidepresivi k boljšemu razpoloženju pomagajo komaj kaj več od dobre kavice in čokolade, a depresiven bolnik res ni nekdo, ki lahko zavrne tovrstno pomoč. Tako sem vsaj jaz ocenil zase.
@Igor Đukanović: No meni so antidepresivi toliko pomagali, da so me s tiste godlje malo ven potegnili, toliko, da sem lahko začel migati oz. drugače povedano, da so me postavili na noge, potem je pa vse odvisno od posameznika koliko sam stvari premakne, na žalost sama zdravila čudeža ne bodo naredila.
Strinjam se. Ista zdravila enim pomagajo, drugim pa niti ne. Le tako naprej. In seveda čestitke ob koncu terapije z antipsihotiki! Proti depri pa je po mojem mnenju najboljše zdravilo telesna aktivnost. Drugo je druženje z ljudmi (kolikor zmoreš tako da pri tem nisi tečen). In šele kot tretje bi mogoče sam dal pisanje bloga in ostale umske aktivnosti (to ni pravo družbenje).
P.S. Imaš domačo žival? Mačko?
@Igor Đukanović: Tudi moje mnenje je takšno, da najbolj pomaga telesna aktivnost, sicer od začetka ravno nisi pri volji, da bi se družil, in tako dalje ampak potem pa kar gre, samo vztrajen moraš biti in se da, sem preveril na lastni koži. Ja glede bloga pa je tako, da mi je nekoč reklo, pa daj Marko mogoče, boš komu pomagal s kakšnim nasvetom, svojo izkušnjo kaj si dal skozi z depro in sem rekel, OK pa bom pričel pisati blog. Sicer ravno nisem ful aktiven in zelo dober pisec, ampak dobro, pač tko je.
Ne žal nimam nobenega domače živali, ker imam alergijo in nič ne morem imeti.
Nič. Potem predlagam rastlino.
Kakšno rožico. Prva stvar, ki jo zjutraj naredim, je …
Ja saj rastline pa imam.
Marko K.: Poslušaj prosim to: http://www.youtube.com/watch?v=PPmsPEVAbcU
@Dajana: Hvala za link, sem poslušal. Moram reči ful zanimivo, hvala!
Res je zanimivo. Verjetno bi res bilo dobro poslušati takšne nasvete, ko si depresiven. Sicer pa niti ne
Zdi se mi, da je ravno takšnih ljudi preveč, ki jim je vseeno za druge in spravljajo druge v depresijo.
Še vedno se mi zdi boljši nasvet delo. Lastni uspehi te zanesljivo spravijo iz depresije, ker bo gotovo kdo, ki jih bo opazil. Ne nujno ista oseba, ob kateri si v depresijo padel, a bo.
Ja res je. Za depresijo pomaga čim več telovadbe, svežega zraka, izogibanju nevarnih stresnih situacij in ljudi, ki te spravijo v slabo voljo in previden začetek pri delu. Če si res depresiven in imaš po možnosti še panične napade je treba za nekaj mesecev delo popolnoma opustiti in se pobrati. Tudi jaz sem imel tablete, vendar sem se po njih počutil zelo zelo slabo, enostavno jih nisem mogel prenesti. Leto dni sem se boril z depresijo in lahko rečem, da me je rešila CELJSKA KOČA in prijatelji, ki so z mano hodili, ker sam nisem bil sposoben, da bi šel brez spremstva. Sedaj nimam več težav.
He he. Vse več nas javno o tem govori. Če se ne motim, v vsakem trenutku 2% Slovencev trpi za depresijo. To ni malo. Prav je, da se o tem govori in da se ne dela tabuja. Še najbolj pa je nesramno, če se ta tabu zlorablja. “Ti si bil lani depresiven, torej letos ne moreš voziti avta, voditi skupine, pisati bloga…”
Ja, sprehod. Tudi meni so najbrž najbolj pomagali sprehodi. Ata me je vedno “zbrcal”. Občasno me je prijelo, da hočem teči kot v študentskih časih. A nisem zmogel narediti niti enega navadnega jogging koraka. Kaj dela s človekom psiha! To je neverjetno. A vse mine.
@david.pelko: Jaz sem bil ful bogi glede depresije ampak v bolniško me niso dali, češ, da potem si še slabši ker premljevaš en ta iste reče in se smiliš sam seni, treba je med ljudi, komunicirati in se družiti!
@Igor Đukanović: Ja, če gledam eno leto nazaj ali pa celo dve, je to bila tabu tema, in meni se zdi prav, da se o tem govori na glas, naj bodo tudi ljudje ozaveščeni. Jaz imam tudi zelo rad sprehod in grem vsak dan na sprehod in se počutim krasno.
Dobro da nisi dobil bolniške. Meni so jo ponujali. Res sem se komaj vlekel v službo, a brez službe bi bil še bolj bogi. Ne, ne. Obvezno v službo. Čim manj samosmilitisa. Forza.
A je imel kdo od vas napade panike? Jaz nisem bil sposoben za delo, bil sem čisto v podnu
Jaz ne, David. Po vsej verjetnosti je vsak od nas svoja zgodba. Kljub detabuizaciji nas je premalo, da bi lahko detabuizirali še posamezne duševne bolezni. Jaz recimo sem imel blodnjo, da prostozidarji nadzirajo svet in mene. Tako da ni preveč pametno, da rinem v politiko, ki je nabita s podobnimi čustvi.
Igor, mogoče pa to ni blodnja. A si bral o Iluminatih?
Poznam. Mislim, da se pretirava z mnenji o njihovem vplivu. Mislim, da zadošča 1% osveščenega prebivalstva, da razbije kakršnokoli bedarijo. Če smo pa vsi enako pokvarjeni,…, pa nam seveda lahko vlada skupinica enako pokvarjenih.
Je pa želja po nadvladovanju drugih čisto v srži človeka, zato je vse tovrstne skupinice treba resno obravnavati in “obravnavati” (s škropivi
).
@Igor: Ne meni pa niso dali bolniške, kar delat sem moral pa kar terali so me, a jaz komaj živel in naredil tistih 8 ur, ampak saj počasi je potem šlo gor.
@David: Ja, še zraven depresije sem imel panične napade, pa to sploh ni bilo važno kje me je zagrabilo, ali sredi ceste, ali v službi, ali doma, ali v busu, fulllll neprijetna stvar in mene je tudi fizično to čisto zdelalo. Nekaj časa sem jemal pomirjevala a potem mi je psihiatrinja rekla, da bo to minilo ali pa, če čem, da menjava AD (ker prej nisem imel za panične napade), pa sem rekel, da ne, in sem zdržal.
Danes sem brez paničnih napadov, naj traja! 
Če depresija ni huda, je morda res bolje, da je človek prisiljen v kontakte z ljudmi, če pa je huda, pa se delati ne da, ker so motnje v kocentraciji prehude, težave s spominom, okrnjena motorična spretnost, nekateri bolniki zaradi depresije izgubijo stik z okoljem in se tako zaprejo vase, da okolja sploh ne zaznavajo…Tak človek ne more delati. Ljudje, ki se hvalijo, da so se sami izkopali iz depresije, so imeli srečo in zelo lahko obliko, oz. zgolj depresivno epizodo, kot temu rečejo psihiatri. Globoka depresija je vse kaj drugega.
@Nevenka: Ja res je to, če ni prehodu je bolje, da si aktiven. No jaz sem imel to srečo, da sem delal v družinski firmi in sem nekaj časa službo šprical, ker enostavno nisem moral no, pa fertik.
Ja globoka depresija je res vrag, mene je položila v posteljo in nisem nikamor več prišel …. no ampak sem se izvlekel.
jsr sem bral, če dovolte, da je anksioznost lahko generalizirana, ali pa kot spremstvo depresiji. So še druge anksioznosti, ki pa nimajo povezave z depresijo. To so tiste, ki jih ne spremlja tesnobnost, vklučujejo pa npade panike, strahu, itd. Tudi vsled jemanja alprazolama (Xanax,Xinor, Helex) Ko človek pride v fazo redrawall syndrom-a (opustitveni sindrom) mu alprazolam ne prime več. To naj nadomesti z lorazepamom (Ativan, Loram), če kriza še obstoji, oz.če je “nameščen” v okolje (navadno v družini, ki ga abusira.To je velik problem tudi pri otrocih alkoholikov ali pedofilov, tudi shizofrenikov in drugih agresivnih bolnikov, kot so bipolarci)
Zyprexa je nevrolitik in antipsihotik, ki se uporablja pri bolezenskem stanju haluciniranja v fazah shizofrenije. Izdeluje ga generično farmacevtsko podjetje LILLY (USA) Škatlica stane cca 70 €. Maximalna doza je 15 mg/ženske in 20 mg/moški. Do nedavnega so se pojavljale govorice o predoziranju teh tablet, ki so ena glavnih zdravil v kliniki Polje in sicer so mirni pacienti na oddelku A (mihaela) dobivali 3 x čez dovoljeno dozo, kar znese 60 mg/dnevno poleg ostalih nekomatibilnih zdravil.
@Mustang: To je res ja kar si bral, meni je to psihiatrinja povedala.
@Zipper: V malih dozah Zyprexa (5 mg) deluje tudi kot stabilizator razpoloženja.
ne vem, ampak na youtube so tudi razni posnetki o side effectih in podobno, predvsem pa mislim, da se takšno drago zdravilo mora uporabljati v predpisanih dozah in ne čez, ravno tako sem bral nekje na yahoo-ju, da se ne meša z benzodiazepini in ostalimi, kar povzroči, ne vem točno kaj je pisalo…ajde. se še kaj slišmo, ko bo kakšna Zaresna tema.Pejt mal na dukana, sem videl, da je bil gor, odklikaj arhiv september 2008, potem pa klikni slike po postu. Diskretno.Čauči.
@Zipper: Jaz sem tega toliko prebral, da na koncu nisem imel pojma sploh kaj sem bral …
Zipper Čauči, ha ha. Te je zaskrbelo, ko si videl slike s konca posta. Ja, september je bil zame zelo naporen mesec. Tako in drugače. In iz tistih fotk lahko razbereš izjemno močno voljo - pravo nasprotje mene pred petimi leti, ko sem bil v močni depresiji. Tako da brez skrbi. Depresije se lahko rešiš. Res se pa bolj težko odlepiš od vseh Šentflorjancev. Skratka, tudi po koncu depre življenje ni rožnato.
P.S. Hecen podpis. A ne pomeni čauči homoseksualec?
No ja, me veseli, da se je stanje popravilo. Sicer sem pa A-seksualec, če te ravno zanima, kar pomeni, da skoraj nisem-seksualec.Prvič slišim, da bi čauči pomenilo homoseksualec.