Sem res tako drugačen od ostalih?
Komentiraj
Objavil/a Marko K. 17.11.2008 ob 08:09 pod Aktualno
No, bom poizkušal tukaj povzeti moje življenje od otroštva pa vse do danes.
Če gremo lepo po vrsti sem se rodil odličnima staršema mami Majdi in očetu Radu. Živeli smo skupno življenje in vzgajala sta me tako, da sem danes, vsaj tako pravijo dober in ulikan fant. Seveda je pri vsaki hiši križ in tudi pri nas je bil, jaz sem lepo odraščal, oče pa vsak dan bolj popival in midva z mamo sva to saga gledala in gledala in gledala, dokler mami enkrat ni prekipelo in mi je rekla :”Marko, odselila se bova”! OK meni nič jasno, seveda sem bil ravno toliko navezan na očeta kot na mamo pa še komaj 8 let sem imel. In res, z mamo sva kovčke spakirala in odšla stran od očeta in to samo zaradi njegovega pijančevanja.
Odselila sva se v blok in v enosobno stanovanje in tam sva živela kar dalj časa, jaz sem obiskoval osnovno šolo, mama je pridno delala, da naju je lahko preživela in tako je to trajalo. Seveda v šoli nisem bil med naj boljšimi učenci ampak tudi med najslabšimi nisem bil, tako da sem vedno ujel zlato sredino, in tako sem jaz skozi odraščal samo z mamo brez očeta. Z očetom sva se tu in tam videla, pa spet ne, pa spet itd… Zaključil sem osnovno šolo, bila je valeta in seveda sem svoje bližnje povabil, da pridejo, vsi so prišli, edino moj oče ne, to me je potrlo.
Skratka nato sem se vpisal v srednjo šolo, ki sem jo tudi uspešno zaključil, in še vedno je zame skrbela in me vzgajala samo mama.
In zdaj bistveno vprašanje, sem res tako drugačen od ostalih? Ja sem, mama mi je rekla, da sem čisto poseben tip fanta, pa bom poizkušal sedaj na to odgovoriti, dolgo sem iskal odgovore, ampak jih nisem našel, mogoče mi danes tle na blogu uspe! Skratka, kot sem rekel, odraščal sem samo z mamo in zelo sem pogrešal očeta, moško besed, da bi se lahko z njim kaj pogovoril ampak tega pri meni ni bilo, pač samo mama. Nikoli v življenju nisem bil deležen kakšnega tepeža ali kar koli, mami mi je nudilo vse kar se je dalo, in posledično s tem razvajala. Mogoče, če bi me starša vzgajala skupaj bi bil mogoče danes drugačen človek kot pa sem.
In kaj mislim s tem drugačen, to da mogoče nebi bil toliko čustven fant, me vse stvari nebi toliko prizadele in se mi zagnezdile v srček in posledično se nebi toliko sekiral. Nekoč v srednji šoli mi je sošolka rekla, zakaj si ti tako hladen, ne pokažeš čustev? Pa res ne pokažem čustev, no ja, če sem vesel to že, če sem pa potrt pa tega ne kažem, če mi je hudo se zaprem v svojo sobico in se razjočem, jah pač jebi ga saj sem samo človek, ni res?
No in zakaj pravim, da naj bi bil tako drugačen od ostalih? Predvsem gledam svoj kolege, ti hodijo vsak vikend ven žurat, se ga napijejo do daska, še kakšno lumparijo naredijo … itd. Jaz pa sem tko miren, zelo rad sem doma, rad imam pospravljeno in rad živim umirjeno življenje, imam svoj krog prijateljev, ki misllim, da so res pravi prijatelji in verjetno tudi oni zame mislijo tako. Žurat ne hodim, ker alkokol redko kdaj pijem in težko prenašam pijane ljudi, v discu sem bil samo dvakrat v življenju.
Sicer pa sem s svojim življenjem zadovoljen, samo ko gledam ostale, se mi zdi kot, da bi zaostajal ali bil drastično drugačen od njih? Ne vem, mogoče se motim, mogoče imam prav, pravijo, da bo čas pokazal svoje in bomo videli. Drugače pa tudi, do sebe bi bil lahko mičkeno manj strog ampak ne, bom strog do sebe ker mi to paše. Ravno zadnjič so mi doma rekli, pa kaj si ti toliko zajeban in ne popustiš za milimeter, sem pa odvrnil, jah pač to smo levi, nekaj te pa tudi življenje nauči in pripelje tako daleč.
Ja,pa jasno,da si čisto drugačen od drugih!!!-le kaj je tu čudnega in strašnega?Vsak od nas ljudi,vsak posamezen primerek je že po definiciji čisti unikat!!!Za to pri človeku gre:nismo ponaredki ali kopije in kloni temveč čisti originali!!!In zato tudi kot vse druge unikatne umetnine neprecenljive vrednosti!!! Daj no,poglej malo natančneje okoli sebe in po svetu,pa boš hitro zagledal,da niso tu samo žurerji,alkoholiki in zasvojenci!POIŠČI SI SEBI PODOBNE;VELIKO JIH JE;A SAMO ĆAKANJE TI JIH NE BO PRIPELJALO NA DOM!!!
Mogoče imaš trenutno pomisleke, ker jih večina živi “normalno” to se pravi, da žura in pijančuje. Ohrani svoje prijatelje in ne sili v pijansko družbo. Je pač danes tako, da si bela vrana, če se ne obnašaš kot večina. Vstrajaj na svoji poti, ne bo ti žal. Pravilno bi bilo, da bi se zamislili “žurerji” ne pa ti.
Hja, drugačen si od ostalih, ampak a veš kaj? Enako drugačnih je še veliko ljudi. Grem stavit, da jih (nas) je ogromno, ki se lahko zelo poistovetijo z napisanim. Hočeš eno dobro novico? Če vztrajaš pri svojem in se ne obremenjuješ z ničemer, se na koncu vse poštima in ugotoviš, da je življenje lepo. Ne glede na to, kako drugačen si od drugih…
Rodil si se faliranima staršema Majdi in posebej Radu, ne odličnima. Ka boš začel od tuki, boš začel razmišljat in ti bo vse na dlani. Pejt h kakem psihoanalitiku za začetek. Sam pazi, da ne boš pri psihiatru končal, ni isto niti pod razno.
Nič nisi čuden, popolnoma normalen si in kot lahko razberem si zelo, zelo uredu človek in ostani takšen. Pomembo je, da imaš prave prijatelje in res je, levčki ste pač taki, tudi moj mož je bil. In če si s svojim življenjem zadovoljen je vse kot je treba. Pa pogumno naprej!
Jaz ravno tako ob petkih ne hodim ven in se ne napijam. Nikoli nisem in nikoli verjetno ne bom. Lahko si ponosen nase, da nisi taka budala in zapravis 30€ na vecer za neumno pjačo. Uživati se da tudi na drugačne načine in bolj pametne načine. S kolegi greš v kino, bowling, biljard…Da greš pa ven z namenom, da se nabijes do amena je pa to po mojem mnenju totalen idiotizem. Ne bom rekel, da se ga jaz nikoli nisem, ker bi lagal. Lahko pa rečem, da naslednji dan nikoli nisem bil ponosen nase in se hvalil kako sem se ga napil. Moja ugotovitev: Nisi drugačen, samo malo več soli imaš v glavi.
Vsak človek s seboj vleče kup prtljage, ki jo pozna le on - zato je za ostale poseben. Kaj pa je normalno oz. kdo je normalen? Nimam pojma, saj smo vsi po malem nenormalni - eni bolj drugi manj, kriterije si pa tako ali tako postavljamo sami. Drži se!
Jaz pa mislim, da si prav fejst fant. Ljudje smo razlicni, eni bolj odprti, eni bolj zaprti. Jaz sem sicer punca, s enako zgodbo, kot si jo opisal sam. Celo zivljenje sem zivela z mamo, po locitvi, ko sem bila stara 10 let, sem oceta videla cez 25 (petindvajset) let, ceprav je zivel v istem kraju kot midve. Mama mi je nudila vso varnost, ljubezen, toplino, neko srednjo materialno - cisto primerno preskrbljenost (bila je prof. in kasneje ravnateljica) in v mojem svetu je obstajala kot zvezda stalnica samo ona. Tako pac je bilo, saj je bila res edina, ki je skrbela zame.
Tudi jaz seme jo brez ocetovega sodelovanja pri vzgoji odnesla z preobcutljivostjo in rahlo zaprtostjo vase, res je pa, da nikoli nisem imela tezav s smaozavestjo. Nikoli nisem hodila po zurkah, tu in tam v diskoteko, pa mi prav nic ne manjka.
Prav nasprotno, ponosna, vesela in zadovoljna sem, da s solo nikoli nisem imela tezav, da sem izbrala fakulteto, ki sem jo, da kot redka zenska delam v popolnoma moskem svetu brez vseh tezav, da sem na vodilnem polozaju z lepo placo, da imam nadpovrecno poslovno-uspesnega moza, da pa zato mnogo manjpovprecnega, kar se tice druzinskega zivljenja oz. mojih pricakovanj ;), da sem dosegla, kar sem dosegla in kar dosegam. Tako pac je - vsega ne moremo imeti in vse ne more biti idealno
Pomembno je samo, ali se v svoji kozi dobro pocutis! In jaz sem se - vedno! Brez oceta, v varnem maminem zavetju. S svojimi, tezko in posteno dosezenimi uspehi. Preobcutljivost me je marsikdaj hudo bolela, vendar sem spoznala, da ce prej ne, cas odnese bolecino.
Ali ti tvoj nacin zivljenja ustreza. Cemu bi moral poceti enako kot drugi, ce te to ne veseli? Zato nisi “drugacen”. Zato si tak kot si in prav je, da sledis svojim obcutkom - te so zate pravi.
Pomembno je, ce si zadovoljen s svojim nacinom zivljenja in pogledom na svet. Ce se ti zdi tvoj pogled - pravi pogled na svet, potem je. Jaz sem ugotovila, da sem od mame potegnila malce prevec crnogledosti in skusam to disciplinirano drzati na vajetih. Ne gre vedno, ampak kadar gre, sem zadovoljna.
In se danes mi ni zal za nobeno zurko, ki sem jo preskocila. Imela sem svoje ure veselja v velikih, pisanih TCP/IP omrezjih in marsikdo bi me oznacil za popolnega cudaka, ki dela 24 ur/dan in ne uziva zivljenja. Ampak to je bil moj uzitek!
Za moj pogled! 
In jaz sem bila zadovoljna! In to je pomembno. Ne ali smo podobni drugim in ali pocnemo kar pocno drugi. POmembno je, da smo samo toliko po “ljudskih normah”, da ne skodujemo drugim.
Glavo pokonci in pogumno v zivljenje!
Se to: tudi jaz nikoli nisem kazala custev. Veselje ze, jasno, to je spontano, vse kar je bilo negativnega pa ne, zdi se mi, da so me “naucili”, da se taksnih cutev ne kaze, ker potem ljudje vedo kje smo ranljivi in bodo to prej ali slej izkoristili. Dolgo se nisem dala, dokler nisem ugotovila, da sta moc in pogum ravno v izrazanju VSEH vrst cutev. Pa naj me vidijo tudi jokati - saj sem samo clovek. Nisem jeklena, nimam neskoncih toleranc, zato se tudi ujezim. Znam pa biti vesela, vendar je pozitivna custva ljudem lazje pokazat, ker se veselimo spontano. Ko clovek izraza custva, s tem nekaj sporoca. Drugim in sebi. Morda svojo stisko, jezo, morda nemoc, morda veselje. Karkoli. Jih ali jih ne - kakor mu ustreza. In to je njegova pravica, dokler - spet - s svojim nacinom ne prizadeva drugih ljudi.
Vesel bodi, da je mama zbrala toliko poguma in je šla. Ne bodi žalosten, da si živel brez očeta, jaz sem živel z njim, ampak njega zaradi alkohola v njegovem telesu nikoli ni bilo. Tudi mame je bilo zaradi tega bolj malo.
Marko: Si nekaj posebnega. Si “blessed being”. Tvoj problem je, da se ne ceniš. Kar je problem 95% ljudi na tem prostoru: http://www.dajana.si/vrednostnevrednost-cloveka/
In če imaš kakršenkoli razlog za to, da se proglasiš za drugačnega, kot si… ko se osredotočiš na nekaj, česar ne moreš ljubiti, se počutiš grozno. Nikoli ne bo dobro zate, da iščeš napake v sebi…. Misliš si: “To bi moral narediti drugače. Obžalujem, da sem naredil to. Tukaj sem bil predolgo. Moral bi se odločiti drugače!” Vir v tebi vedno reče: Naredil si to, kar si mislil, da je najboljše! Vir, ki je del tebe te nikoli ne graja, nikoli ne gre iskati tvojih napak. Nikoli ne kritizira!
Tocno tako. Jaz sem se kot deklica mnogokrat cudila, ko so me pomilujoce gledali, ces, ona zivi pa sama z mamo, meni pa nic nicesar manjkalo. Ne ljubezni, ne varnosti, ne topline, ne “denarja”. Ziveti z alkoholikom se ne da. Pika. Amen. In mamina dolznost in velika odgovornost je bila, da sta odsla in da je poskrbela za vaju. To zasluzi samo se dodaten ponos, res pa je, da ne nadomesti uric, ki bi jih morda lahko prezivel z “normalnim” ocetom. Moj moz, npr. je zelo v redu clovek, ima rad otroke, a vendar vedno mnogo pretirano prednost daje poslovni karieri.. mislis, da imajo taksni otroci kaj vec od oceta kot ti? Razen, da ne zivijo v svetu alkohola.
Welcome to the club. Sem isti kar se tiče zadnjih 2 odstavkov
Tud sam mam probleme najdet podobne sebi :yes
Bodite posnosni na svoje posebnosti! in ne obremenjeni z njimi. Samozavest je odgovor na vsa zgornja vprasanja. Verjemite vase in ne dvomite! Ravo zato, ker niste enaki vsem po vrsti, ste izjemni.
” If a million people say a foolish thing, it is still a foolish thing.” - Anatole France
Bo treba ustanovit društvo
jaz sem v istem dreku z razliko od tega da imam oba starša, ki pa sta stara šola in ne dojameta kaj se pravi živeti danes… da si čustven to je pozitivno.. bolje kot da bi bil brez čustven in agresiven.. akr se pa alkohola tiče ja pa mama prav naredila, zbrala je pogum in sta odšla.. če nisi živel s očetom.. to je kvečjem njegov problem, če bi mu bilo kaj do tebe bi se boril zate da bi te večkrat videl ne pa le občasno.. Jaz tut ne hodim vem žurat pa se ga v nulo napijat to se mi zdi nesmiselno….
Ti samo ustrajaj pri svojem vse bo poplačano…
@Doris: Imaš popolnoma prav in se strinjam s tabo. Samo tole vprašanje se mi je pojavilo, ko mi je kolega rekel: “Marko, kaj si tako čuden, da ne greš na nobeden žur?” in sem odvrnil, meni pač to ni. Vem, da s čakanjem res ne bo nič, upam tudi, da bom našel sebi enake.
@Stane: Ja, imam svoja načela in od njih ne odstopam, zato tudi na svoj račun velikokrat slišim kakšno podlo ampak dobro, si rečem pač tko mora biti ….
@Miran: Se strinjam s tabo in nimam kaj za dodati.
@Mustang: Uhhh pri psihiatru sem že bil, mogoče še res kdaj obiščem psihoanalitika.
@Tia: Ja, takšen pač sem kot sem, in tudi ostajam takšen, sicer pa ja levi smo pač levi samosvoji in trmasti, to velikokrat poslušam.
@Andrej: Lepo to. Evo tudi jaz ne zanikam, da se ga kdaj nisem napil, seveda sem se ga, če ne za druga za rojstni dan, ampak na to nisem bil nikoli ponosen ali se hvalil s tem, ker jaz sem imel potem še dva dni mačka.
Skratka alko in jaz ne greva skupaj, zato pa tudi na žurke ne hodim, in se ga ne ulivam.
@Mici: Prav imaš, vsak je na svoj način poseben in drugačen pa tudi kdaj nenormalni smo, super si napisala.
@Petra: Hvala.
Ja, samo jaz sem kar močno pogrešal očeta v enem obdobju, ampak dobro pač z očetom se ni dalo, ker je bil vedno pod dozo. No, sva pa sedaj, če lahko rečem postala prijatelja, oče je že v letih, prenehal je piti in se je tudi popravil, tako da vsaj zdaj se kdaj pa kdaj dobiva in kakšno rečeva.
Petra je mene so tudi tko naučili, da se pač slabih čustev ne kaže in res jih ne kažem, pa saj niti ne vem ali je to dobro ali ne?
@Macafuzul: Sem zelo vesel za mamo in zelo ponosen nanjo, da sva v tistem trenutku spakirala in odšla ter zaživela v svojem toplem domu. Spoštujem jo.
@Dajana: Mogoče se res na trenutke ne cenim dovolj, ampak mislim, da se cenim, tu in tam imam pač kakšne pomisleke ampak pravijo, da je to baje normalno. Si pa večkrat kakšno stvar očitam, da sem jo nespametno naredil oz. kaj podobnega. Sem pogledal povezavo in prebral, hvala.
@Petra: Saj mene so tudi tako gledali, sicer pa tko kot tebi tudi meni ni nič manjkalo pri mami, samo kot sem že rekel očeta sem pogrešal. Ampak res je z alkoholikom ne moreš živeti in pika, ker se res ne da, sploh, če je nasilen potem imaš šele vraga.
@Matej: Jaz sem optimist in bom rekel, da bom našel podobne sebi, isto verjamem zate, da jih boš tudi ti!
@Petra: Popolnoma prav imaš!
@Gigi: Vztrajam pri svojem že od nekdaj, in tako kot ti praviš, si tudi sam pri sebi pravim, da nekoč se bo res poplačalo, verjamem v to!
Poklič na univerzo Sigmunda Freuda. MAjo tut v LJ predstavništvo zdej. Ti priporočijo kakega (pocen?) dobrega terapevta. Edini izhod iz tvoje zagate je osebnostna rast, ki je pogojena zavedanjem. Prinese s sabo vse, kar je potrebno za življenje. Samozavest, čustveno ravnmovesje, odgovornost… Če se ne zavedaš problema oz. ga ne razumeš, kot ga očitno ne, ti mora nekdo pokazati pot. Sploh ni komplicirano, verjem. Lahko bi reku, da je clo zlo simpl in logično. Sam mal dobre vole, kasneje pa še mnogo, mnogo več. Ampak kasneje začneš v tem uživat, tko da o napornosti ne ostane niti beseda. LP!
Marko, tudi jaz sem ga na nek nacin, pa sem to zatrla v sebi. Tudi moj je bil alkoholik. Srecala sem ga sele po 25h letih od locitve. Na mojo pobudo, z mislijo, ce me odkloni, me pac naj, se drugic, kar nimam, itak ne morem izgubiti. Pa me ni. Lepo me je sprejel, cas je opravil svoje, uzaljenost, da ga je mama zapustila je izgubila svojo moc in pred 15 leti je prenehal piti, ker so mu odstraili eno ledvico. Pocasi se je brez alkohola v njegovo telo spet vrnila “dusa”.
Se vedno sem drugacna, ampak sebe zelo dobro sprejemam in se celo ponosna na svojo drugacnost. Vcasih sem tezka, ker sem dosledna in nepopustljiva, ampak ravno ti dve “tezki” vrlini sta mi pripeljali marsikateri uspeh. In uspehi nam dvigujejo samozavest.
Z drugačnostjo naj se ukvarjajo drugi, ti samo sledi svojemu srcu! Iz prebranega sem začutila eno veliko dušo, ki še ni rekla zadnje besede, ki je v fazi učenja a že sedaj blagodejno upliva na druge. Pač nisi čredna ovčka in hvala bogu za to! Kvečjemu lahko napišem, da sem zelo vesela za take ljudi, ki si upajo čutiti in doživljati stvari na svoj način in biti zvesti samemu sebi tudi takrat, ko jih življenje popelje po ne tako lepih doživljanjih a so se sposobni iz tega samo učiti in pridobljeno modrost deliti še s kom! Čudovit si in ostani takšen še naprej! ;)Pozdravček, Čivka.
Vsak od nas je drugačen od drugih. Družba nas nauči skupnega jezika. Tako postanemo “vljudni”. Kar pa ne pomeni nič drugega, kot :: poskušamo se obnašati , tako kot to pričakuje od nas okolica. Ampak to ne pomeni, da smo enaki drugim. Jaz še nisem uspel srečati podbnega sebi ali moji ženi.
@Mustang: Hvala ti za informacijo.
@Petra: Jaz s svojim očetom dlje časa nisem želel govoriti, niti ga videti, tako sem gojil neko sovraštvo do njega. Potem enega dneva sem si pa rekel, lej Marko saj to nikamor ne pelje, pač oče je verjetno takrat imel slabo obdobje, da je tako pil, pa daj malo popusti in ga obišči. In res en dan sem čisto spontanoma šel k njemu, ga pozdravit. Srečanje je bilo tako ganljivo, da sva oba jokala in od takrat naprej še vedno komunicirava, kot dobra prijatelja.
@Čivka: Kolikor se da, sledim svojemu srcu. Sicer pa hvala za pohvalo bom vzel kot kompliment.
@Izi: To je res ja, čisto vsak je drugačen od drugih, lahko pa srečaš sebi sorodno dušo.
No, naslov tega tvojega posta je Depresija, če sem prav videl. pri tebi gre za ene vrste bolj Melanholijo. Depresija je resno stanje, pogojuje ga pomanjkanje serotonina v predelu cortexa, to je POSEBEN HORMON, ki deluje na razpoloženje in motnje razpoloženja. Na naši kliniki ta hormon imenujemo “drfeelgood”. No, je pa tako, da že manjše pomanjkanje te zadeve lahko povzroči najprej melanholijo (npr.če človek mora prenehat jest čokolado, ker se je preveč zredil) do večjih razsežnosti temačne žalosti in agresije. Cypralex, Cypramil, in ostali za xy variante.Nažalost moraš malo bolj definirat svojo ožaloščenost, ker posledic življenja z alkoholikom verjetno nimaš, saj si se odselil pri 8-letih.lpd.
Oh, nas je več k ne maramo alkohola pa se nm zdijo petkove pijanice brezveze
Podobn kot je gigi rekel je tud moj fotr stara šola kar se tiče “lajfa”. Sam sm pa čist vesela, da sem taka kot sem. Men se zdi pijančevanje potrata denarja in zdravja, zabavaš se lahko tud brez tega. Isto ne maram žurk ker ne maram gužve, glasne muske in pjanga folka. Tud moji frendi hodjo vn, ampak se usen čist dobr zastopmo 
Pač jaz ne grem z njimi če grejo pit, oni pa ne pijejo če so z mano =) Vsak po svoje 
Kr se tiče očetovih problemov z alokoholom- dam prav ostalim, tvoja mama je nardila prov. Pa met oba starša za vratom ni tok idealno kt se ti mogoče zdi :)Jz sm si kt mejhna zmerej želela da bi z mami šle preč, pa nisva… Sam ni bil problem v alkoholu =) Pomojem nisi čisto nič na slabšem samo z mamo.
se strinjam, ni lahko.Moj oče je npr.Alcoholic_MPd, BP, etc., moja mama ima pa obolelo ščitico (metuljčica.si) in višek FSH (folikle stimulirajoč hormon), kar pomeni, da je zelo seksualno aktivna z očetom.V bistvu jo rajca, ko je on mal agresiven, pa to. Jebat ga, jest sem DDNOS ( spada v DID) in imam artificial soul (1 kom) V bistvu laufam z 2 dušama. To je en shit, ker je isto kot če bi imel pc dva windowsa (win me in win xp).ajde.
@dr.haus: Jaz sem imel diagnosticirano depresijo, zdaj je bolje. Tale blog pa sem začel takrat pisati, ko sem prišel malo ven z depre, zdaj pa opisujem moje življenje skozi depresijo.
@Thunderstorm: Ma ja res je, isto se da zabavati brez alkota in tudi prav veselo je lahko.
No saj jaz mami nič ne rečem, da ni naredila prav, samo pravim, da sem pač pogrešal eno moško besedo v družini.
@GenericSoul: Tvoj post me je nasmejal.
Spoštovani (dr.?) Haus, online diagnoziranje zaenkrat ni potrjeno niti pri psihiatrih , niti psihoanalitikih. Razen če delate v kaki new age ambulanti? LP!
JA MOGOČE SI MALO DRUGAČEN KOT VEČINA, PA KAJ. KOLIKOR TE JAZ RAZUMEM GLEDAŠ NA PIJANČEVANJE IZ DRUGE STRANI. ENIM JE TO SAMO ŽUR, TI PA VEŠ DA TO PRINESE TUDI BOLEČINO. ENI SO PAČ TAKEGA MNENJA DA BREZ ALKOTA NI ŽURA. NAROBE!TUDI Z SOKOM ALI VODO SE LAHKO IMAŠ SUPER IN SE NASMEJIŠ DO SOLZ.TAKO DA TI SE KAR DRŽI SVOJEGA PREPRIČANJA PA BO. SAMO ZATO KER PA NE NORIŠ CELE NOČI ŠE PA NE POMEN DA JE S TEBOJ KAJ NAROBE. SI PAČ BOLJ MIRNE SORTE PA KAJ. HVALA BOGU DA ŠE TAKI TUDI OBSTAJAJO.
@mustang, why dont cha read this one:
http://wiki.answers.com/Q/Whywordshizonomoreonedividedondifferent_personalities
Jao! Bučko!
Jaz naprimer imam ful rad čustvene tipčke! 
@Viki: Res je ja, na pijančevanje gledam z drugega zornega kota, zagovarjam dejstvo, da je žur lahko dober tudi s sokom, če imaš ob sebi pravo druščino. Res je, sem bolj umirjen in skuliran tip človeka.
@Gaber: Pa nisem bučko, no.
Evo potem sem ti pisan na kožo, ker sem res čustven fant. 
(dr.??) Haus, better read something else then public access websites to gain knowledge.
Jst bi pše nekaj povedau, k moj oče ni sam alko, MPd, Bp, etc. ampak je tud opsesivno kompulziven (dlakoCEPEC).Tablete: Paxil, Ambien…To je tko kt da bi imel ful velik delnic od Krke, in jih neb prodal lan enkat, ko so ble cca 118 € in so v tem času pale na 58,92 €, kar je cca 100%, ampak bi čas porablal za to, da bi preganjal mačke, k mu skačejo na mačehe pred hišo, namest da bi denar takrat vezal na banki in ga najkasneje spomladi porabil za obnovo hidroizolacije 30 let stare hiše.
Tudi jaz sem se našel v predzadnjem odstavku, le da tisto s pospravljeno sobo ne drži za mene:) Pač ne more čisto vse, a ne? Tudi jaz imam zelo velikokrat občutek, da meni podobni ljudje ne obstajajo, da sem zelo drugačen (vred s tistim nepijančevanjem), pa sem se o branju komentarjev res razveselil. Moj največji psihični problem je, da se zdaleč preveč sekiram (zakaj česa nisem naredil, zakaj tako pozno, zakaj na tak način, zakaj sploh…) in zaradi tega večkrat doživljam tesnobne občutke. Poskušam z racionalnim razmišljanjem to odpraviti, pa se mi zdi, da počasi uspeva. Najbrž sem premalo flegma… Lahko pa je povezano s tem, da grem iz pubertete (18 let)
V glavnem, me veseli, da sem našel tvoj blog. Vidim, da moram precej nadoknaditi. Ampak to, ko bo čas.
LP vsem
Ej ej… pa zarad tega se ni treba sekirat. A veš kolk ljudi je takšnih, ki ne pije alkohola, ki ne hodi ven. Pa se ne počutijo drugačne. To je v tvoji glavi. Srčku. Vsak človek je drugačen. Vizualno, karakterno. Eni se napijajo in vzganjajo lumparije, drugi pa so raj doma, in jim je prav tako lahko zlo lepo. A veš.. Zlo malo je takšnih ljudi, ki razmišljajo tako kot ti. Tudi sama sem imela takšno obdobje, da mi sploh ni bilo do tistega vikenda, da bi šla ven. Sem mogoč raj ostala doma in.. Uživala. Se da tut doma uživat. In.. Čist super si!
@GenericSoul: Kaj si žele z napisanim sporočiti? Moram priznati, da tvojega komentarja najbolje ne razumem.
@Planty: Tudi jaz sem bil takšen, da sem se za vse stvari ful ful sekiral in obremnjeval in nikoli nisem bil zadovoljen sam s sabo. No potem sem nekako to predelal in guram v življenju naprej. Boš nadoknadil, samo čas je potreben, piši še kaj!
@Inaaa: Tvoj komentar me je razveselil in hvala.
Po mojem je GenericSoul hotel povedati, da se nekateri sekirajo za nepomembne stvari, medtem ko pomembne, zaradi katerih bi morali reagirati, puščajo ob strani. Vendar pa tudi jaz ne razumem, zakaj stvari kompenzirajo na tak bedast način.Koliko jaz razumem in kakor opisujejo opsesivno kompulzivnost, je problem v tem, da si ljudje s tem sindrom prevečkrat in nenehno perejo roke in se tuširajo, kakor da bi bili umazani non stop. Pri tem seveda ne vedo, da je voda zelo klorirana, in da bolj se bodo prali, bolj jih bo srbela koža, nakar bodo mislili, da so se znova umazali in se tako v nedogled prali in tuširali. Vsekakor pa bi se morali vsi ekološko ozavestiti, in ugotoviti, da je to zato, ker je predvsem podtalnica umazana s pesticidi. Toliko.
Marko, zdravo! Moram ti priznati, da sem kar nekajkrat prebral tvoje zanimivo razmišljanje! In moram ti priznati, da se mi vsakič znova, ko pridem do pike, za besedico »daleč«, na koncu tvojega sestavka, poraja vprašanje, čemu si v življenju sploh postavljaš vprašanje: »Sem res tako drugačen od ostalih?«. Izhajajoč iz dejstva, da je vsak človek čisti unikat, da ne obstaja meril, razen vrste spola, ki bi nas razvrščala v take in drugačne in če odštejem neke nerazumne družbene norme, ki se razlikujejo od geografskega kraja prebivanja, se mi zdi škoda, da v svojem mladem življenju trošiš energijo in se obremenjuješ, s vsaj zame, tako banalnim vprašanjem. Bojim se, da si postavljaš vprašanje izključno in samo zaradi besed, ki ti jih izreka tvoja mama,…. Dejstvo je, da si za njo nekaj posebnega, ravno tako, kot sem jaz nekaj posebnega za mojo mamo! Veliko lepih in malo manj lepih stvari si že doživel v življenju,…od otroštva, med odraščanjem; morda te je močno zaznamovala tudi nesreča,…. . Vidim, da si redoljuben fant, ki trezno in z odprtim srcem zre v svet,… Svet pa ni samo lep, ampak je včasih tudi umazan in poln preizkušenj. Če ti ne manjka energije, ga uživaj vsak trenutek, vsako sekundo in glede na dejstvo, da imaš svoj krog prijateljev, ki te razumejo in za katere sam ugotavljaš, da so to pravi prijatelji, se ne obremenjuj z razmišljanji o nepremišljenih dejanjih druge mladine, ki večere izkorišča za svoja »sprijena« dejanja. Si se morda kdaj vprašal, če niso slednji táki ravno zaradi svojih problemov in težav, pa nimajo pravih prijateljev, s katerimi bi jih delili??? Pa so zaradi tega za svojega prijatelja izbrali večer, alkohol, pivske prijatelje ali bog ne daj, drogo,….? Izkoristi svoje prijatelje! V današnjem hitrem tempu življenja, ko se vsem tako prekleto mudi, ko vsak misli samo še nase, je imeti PRAVEGA prijatelja, prijatelja, ki mu lahko zaupaš vse in ti je v vsakem trenutku pripravljen ponuditi svojo ramo, ti obrisati solze, vrednota oz. pridobitev, ki ni dana vsakomur. Če pa se morda sprašuješ o svoji drugačnosti, zaradi svoje spolne orientiranosti, ti zagotavljam, da je tudi to lahko vrednota. Samo sprijazniti se je treba z njo. Ti pa priporočam, da s tem ne obremenjuješ svoje okolice, ki te zaradi črednega nagona ne more in ne bo nikoli razumela. Važno je samo to, kar čutiš TI in kar veleva TVOJE srce! Tudi za ceno, da tvoja mama ne bo imela vnukov,…. Sicer pa ji tega niti ni treba vedeti! mar, ne? Želim ti vse lepo!!!
Dobro napisano. Notri sem najdel tudi samega sebe. Poglej si moj blog. Ne bo ti žal.
@Be2men: Imaš prav ja, verjetno je to želel povedati.
@Kalejdoskop: Tvoje pisanje me je navdušilo. Mogoče res si postavljam preveč banalna vprašanja ampak ob tistem času sem tako začutil in sem rekel, da bom o tem spregovoril na blogu. Ja, tudi to sem se že vprašal, če niso ti prijatelji táki ravno zaradi svojih problemov in težav, pa nimajo pravih prijateljev, s katerimi bi jih delili. Glede spolne o orientiranosti sem se že tudi sam pri sebi spraševal in se nekako s tem sprijaznil. Ja res je, ni ji treba vedeti, da ne bo imela vnukov, tudi jaz tako razmišljam.
@Datruth: Hvala, bi si pogledal tvoj blog, samo ni povezave, če jo napišeš bom vesel!
Zadnjič pa se je policija hvalila, kako je na hrvaški meji zaplenila kar 260 tablet prepovedane droge, za katere se je že na daleč videlo, da gre za 10 mg Valium, po naše Apaurin.
Torej so vsi Amerikanci narkomani, ker brez valiuma sploh ne morejo zaspati.
Bojte se 15% Slovencev z depresijo. So narkomani in potencialni samomorilci.
Mogoče ti bo ta link zanimiv:
http://www.depra.si/priporocamo/
Pozdravček, Čivka
He-he-he, potem si pa še preberite knjig Sanje Rozman, Zarjavelo medpičje