Joj, ampak včeraj pa ni več šlo to skupaj z mojo glavo, pa vraga saj nisem za rešetkami, da bi moral imeti štiriindvajset urno kontrolo no, vraga sem ja že odrasel fant in vem kaj počnem! Včeraj jim pa jaz le pojasnim, da tkole več to ne bo šlo in kaj je bilo, vsi užaljeni in pretreseni, ampak nekako so pa le mislim, da skapirali kaj sem jim želel povedati, da bi želel imeti tudi malo zasebnosti in biti brez nadzora.

Danes so vsi umirjeni, telefoni so mi tudi nehali v nedogled zvoniti in lahko grem mirno po svoji poti brez nadzora, kako to paše ….

Vse dobro v novem letu Vam želim in srečno 2009!

Marko

Takoj ga odpelje k dežurnemu zdravniku v zdravstveni dom, fant ne želi popolnoma nič govoriti, na mesto njega govori mama, zdravnik šokiran, medicinsko osebje šokirano, fant dobi injekcijo pomirjevala in napotnico za psihiatra.

Mama ga odpelje v psihiatrično bolniščico kjer ostane na zdravljenju, torej hospitaliziran na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, brez izhodov, med štirimi stenami in zraven zelo bolanih psihičnih bolnikov. Z njim se prvo pogovori dežurna psihiatrinja vendar z njo nekako ne najde skupnega jezika, nato naslednji dan z drugo psihiatrinjo, tokrat z njegovo sobno zdravnico, fant se “odpre”, pove svoje težave in z zdravnico klepetata skoraj eno uro! Dnevi so mu potekali počasi, skoraj z nikomer ni moral govoriti na oddelku, a on si je tako želel, popoldan je imel obiske domačih, pred vrati je bil vikend, groza, nič se ne bo dogajalo. In res je bilo tako, dolgčas, osamljenost, prestrašenost, čakanje kdaj bodo prišli domači, da bi bili čim dlje pri njemu, itd., in tako je tudi minil že četrti dan v bolnišnici.

Bil je ponedeljek, čakali so na vizito, fant žari od energije, ne zdrži več, ne more biti več zraven tako motenih ljudi, pogovarja se z medicinskim osebjem, zafrkava se, ima energijo in ima voljo, do življenja. Končno dočakajo vizito in fant svoji zdravnici pove, da bi šel rad domov, ker se počuti grozno na oddelku, samomorilnost ga je tudi minila, kar so videli vsi na oddelku in res fanta odpustijo domov. Ves srečen je bil!

Po njega prideta starša, ki še govorita z osebjem, nato gre fant domov, pride ven, se mu vse zdi tako čudno, ne zna pojasniti in danes, ko tole pišem je fant poln optimizma, energije, volje do življenja in ne razmišlja niti malo več o samomoru.

Fant pravi, ko je bil hospitaliziran, da je bilo grozno, sploh potem, ko je opazil, da s pacienti ne bo moral navezati nobenega kontakta, eni so ga po 10 x na dan vprašali kateri dan je, kateri datum, leto …. eni so mu razlagali kako so se pretepali v maminem trebuščku, eni so se slačili … In še to, pravi, da mu na kraj pameti več ne bo prišlo, da bi še kdaj poizkušal delati samomor, niti si nikoli več ne želi priti na ta oddelek kjer je bil. Hvala bogu, da se je tako “streznil”.

P.S.: Zgodba je žalostna, a popolnoma resnična!

S toplino božič naj te greje, srce naj tvoje pomiri, a novo leto naj zaseje vse, kar srce ti poželi! Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj ti obrodé. Da nove vse dosežeš cilje – iskrene moje so željé!

Pa so se verjetno pri nekaterih malo prej, pri nekaterih malo kasneje pričele novoletne zabave, zaključki v službi, itd., mar ne?

No jaz nisem bil še na nobeni in tudi verjetno ne bom, seveda je razlog zdravstveni, ampak dobro tudi to ne bo nekakšna polomija, kjer Marka ne bo zraven.

Sem pa ravno danes poslušal od kolega, kako so se imeli prijetno, kako so žurali v sobotno na zaključku od zaposlenih, jaz sem bil pa v bolnišnici, pa saj dobro, itak so bili vsi amortost alkoholizirani in zadeti. No, tega jaz res ne razumem, kaj ima človek od tega, da se ga do daske napije, naslednji dan pa nima blage veze kaj je čvekal in kaj je počel, da o tem kako je prišel domov, sploh ne govorimo ….

Ampak dobro, nekateri v tem očitno uživajo, samo zakaj potem naslednji dan tarnajo imam mačka? Jaz bi bil čisto tiho!

In Vi, imate kdaj mačka? Kako se ga losate? Jaz že dolgo nisem pil …. pa se vseeno dobro počutim.